Biografija

Ideja o glasbenem udejstvovanju sega daleč nazaj. Vsak izmed članov se namreč že dlje časa posveča glasbi. “Ker je bila doma vedno prisotna glasba in plošče, sem bil že od malih nog izpostavljen glasbi. Po ogledu nastopa Jimi Hendrixa na Woodstocku 1969, je bila moja pot za vedno spremenjena,” pravi kitarist Simon. Avtomobilčke in ostale igračke je zamenjala plastična kitara z vrvjo za šivanje, kasneje pa ga je ljubezen do glasbe pripeljala skozi vrata glasbene šole Trbovlje, kjer je zaključil 7 let nižje glasbene šole.

Eden večjih razlogov za Matejevo ljubezen do glasbe je gotovo starejši brat Simon. Ker sta le 5 let narazen in sta se vedno družila v skupni sobi, ni dolgo trajalo, da je videl kaj dela starejši brat. Po ogledu parih posnetkov skupin kot so Cream, Pink Floyd, Dire Straits,... se je nemudoma zaljubil v inštrument, ki daje glasen zvok, ton in ritem. Kmalu za tem sta brata igrala doma in imela koncerte pred družino. Simon s svojo plastično kitaro in Matej z bobni narejeni iz stiropora ali polnih plastenk vode. Da bi svojo glasbeno pot popeljal dlje, je tudi mlajši Hribovšek prestopil prag glasbene šole v Trbovljah. V 7 letih se je naučil veliko bobnarskih tehnik in, še pomembneje, dela na samem. “Kot da bi bilo včeraj, se spomnim 10. rojstnega dne, ko sem dobil prve prave male bobne, iz trgovine Conrad, ki so vsebovali 1 činelo, snare, tom-tom in bas boben,” se spominja Matej. Takrat sta z bratom posnela svoje prve skladbe, pri tem pa uporabila kar mikrofon za računalnik. Sledili so pravi bobni za katere je vso svojo žepnino varčeval več let.

Rok se je z glasbo začel ukvarjati v zadnjih letih osnovne šole, za kar ga je navdušil oče s svojo staro kitaro in učno akordno knjigo Rolling Stonesov. Večkrat je kitaro prijel, nad njo obupal in se zopet vrnil k njej. Ker je za začetnika bila to prezahtevna knjiga, se je obrnil k enostavnejšim ritmom punk rocka. Resneje se je z glasbo začel ukvarjati, ko je v Gimnaziji Trbovlje spoznal Simona. V prvem letniku srednje šole sta se neločljivo povezala, ko sta ugotovila enak okus za glasbo. Velike zasluge za to nosi takratna profesorica glasbe, ki jima je s točko “Pokaži kaj znaš” pri predmetu omogočila prvi skupni nastop. “Skupaj sva po tem večkrat preigravala med odmori, včasih v ta namen tudi prešpricala kakšno uro,” pove Rok. “Ali dve,” v posmehu doda Simon.

Simon, Matej, Rok in takratni basist Matic so 2009 ustanovili glasbeno skupino NO ID, s katero so imeli nekaj malega (predvsem lokalnih) nastopov. Po raznih kadrovskih spremembah in težavah pri iskanju basista, je padla odločitev, da bo za bas prijel Rok. ”Kmalu sem ugotovil, da me ta inštrument še bolj navdušuje in veseli kot kitara,” rad pove basist. Trojica je ostala sama in formirala skupino, imenovano Pozitiv Spin. Po nekaj koncertih je bilo očitno, da skupina potrebuje svežino in nek nov zagon. Izkazalo se je, da je Jan Ostrožnik pravi naslov.

Janova glasbena pot se je začela nekje leta 2008, ko je prvič v roke pograbil staro klasično kitaro, znamke Melodija Mengeš, katero je našel na podstrešju. Leta 2010 je ustanovil skupino Red Dot, s katero so odigrali 3 koncerte; kot predskupina Peru Lovšinu, na otvoritvi Mladinskega Centra Trbovlje in leta 2013, ravno tako v Trbovljah, za novo leto na tržnici. Ko so se s skupino razšli, se je pridružil Divjim Rožam kot pevec oz. frontman. Zaradi nesoglasij in različnih interesov, je po dobrem letu in pol zapustil skupino. Po odhodu je ustanovil duo Downtown Jerks, s katerim je odigral približno 20 koncertov, nato pa se posvetil samostojnemu nastopanju. “Sem velik oboževalec zvrsti kot so country, hard rock, rock'n'roll, blues, soul, itd. Imam seveda tudi več vzornikov. Ko nisem pevec rad poprimem za kitaro, orglice, bas. Od nekdaj pa sem navdušen nad bobni, za katere sedem bolj poredko,” se nasmehne frontman.

Nekaj 40 solo nastopov po večjih in manjših odrih kasneje, si je tudi Jan zaželel resnejšega sodelovanja. Člane Pozitiv Spin je pozval k poletnemu projektu, ki je zaradi odlične energije postal nekaj več. Nadeli so mu ime Chainbrake, saj so na vajah vsi skupaj bili kot strgani z verig. Hkrati pa namenoma dodali malenkost napačno črkovanje.

Osnovna ideja skupine Chainbrake je vnesti svežino v slovensko glasbeno dogajanje, ki žal že leta stagnira. Propad številnih festivalov v kombinaciji z vedno spreminjajočo se glasbeno industrijo, ter konkretno z zasavskim razkrojem industrije in gospodarstva nasploh, tukajšnja glasbena scena potrebuje neko novo energijo. Chainbrake so si zastavili prav ta cilj, da to spremenijo.

Za seboj imajo že nekaj nastopov, ter v lastni produkciji studijsko posnetih priredb, za katere so izdali tudi videospote, prav tako v lastni produkciji. Trenutno se posvečajo avtorskim skladbam, nekatere od njih že izvajajo v živo, sicer pa si prizadevajo, da jih studijsko posnamejo še v prvi polovici letošnjega leta. Perfekcionistična narava dela jim narekuje ustvarjanje kvalitetnih glasbenih del, vendar z globoko konotacijo njihovih pristnih delavskih korenin. ”V osnovi smo egoisti, ker delamo to zaradi sebe,” prizna Simon, “vendar smo veseli vsakega istomislečega rockerja, ki mu lahko preko našega univerzalnega jezika polepšamo kakšno minuto v dnevu.”